/  

-->

EPPUR SI MUOVE ILLUMINARE

Naslov / Title: Eppur si muove illuminare

Lokacija / Exhibition space: Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Datum / Date: 29. 8. – 24. 9. 2017

Zasnova in izdelava mehanizmov: Zoran Srdič Janežić

Programiranje: Matic Potočnik, Blaž Berdnik

Strokovna pomoč in izdelava: Polona Černe

Produkcija: Jana Putrle Srdić, Zavod Gulag

Soorganizacija: Galerija Kapelica, Lutkovno gledališče Ljubljana

Zahvala: Jurij Krpan

Podpora: MOL – Oddelek za kulturo

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

Zoran Srdić Janežič: Eppur si muove illuminare, Otvoritev razstave, Galerija Kapelica, 29. 8. 2017

 

Ko se zdani, se prikaže pot iz gozda, svetilnik ponoči nakazuje kopno in z njim rešitev. Svetlobo se v mnogih kulturah povezuje s spregledanjem, razsvetljenjem, znanjem. Za branje in zapisovanje je bila potrebna svetloba sveče in kakor so pri pisavi pomembne praznine med črtami, beline, lahko na arhitekturo gledamo kot na poigravanje s prostorom in svetlobo. Tega se je dobro zavedal tudi Plečnik, ko si je zamislil stopnišče v knjižnici, ki se dviguje k svetlobi, medtem ko stopamo proti znanju. Tudi njegovi stebri-luči na tivolski promenadi so svetlobni otoki, ki nam kažejo pot med drevesi, in prav te stebre se je ekipa Srdića Janežiča odločila preoblikovati v svetilnike – premične komunikatorje.

Svetlobni stebri so se namreč pričeli gibati in niso več le statične točke, zanesljive koordinate v temi. Medtem ko se pomikajo po svoji nepredvidljivi poti, med sabo ustvarjajo jezik s pomočjo svetlobnih signalov in si tako sporočajo bližino/oddaljenost. Avtor razvija svojo fascinacijo z mehanizmi, gibanjem in odzivnimi objekti, ki jo je začrtal že s projektoma Corporis animati (2015) in Konjska moč – poetika gibanja (2016). Z masovnostjo in robustnostjo svojih instalacij ponuja protiutež cyber kulturi brezsnovnega in virtualnega, njegovi predmeti-avtomati-živali so še kako fizično prisotni in telesni. V fokusu je bolj nepredvidljivo vedenje teh premičnih, oživljenih teles, kot brezhibno delovanje in namenskost, ki ju od strojev običajno pričakujemo.

Jana Putrle Srdić

  /